Kranjski verski sklad
Izvleček
V 18. stoletju je habsburška monarhija centralizirala številna
področja javnega življenja. Tako sta Marija Terezija in cesar Jožef
II. močno posegla zlasti na cerkvenoupravno področje, kot je bilo
urejanje škofijskih meja itd. Eden izmed posegov na cerkvenopolitičnem
področju je bila vsekakor ustanovitev verskega sklada 27.
februarja 1782. Ustanovil ga je Jožef II., v njem je združil imetje
vseh razpuščenih samostanov, njihova posestva in drugo premoženje
pa je prešlo v državno upravo.
Na področju Slovenije so bili verski skladi ustanovljeni na
Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, v Istri in Trstu. V imenu Cerkve
je sklade upravljala država, in sicer komisije, ki so jih sestavljali deželnoknežji
uradniki, kot samostojno blagajno, ločeno od drugih
državnih uradov, pa tudi v vsakem državnem proračunu so bili
izkazani posebej. Skratka, država je verske sklade upravljala, kakor
je upravljala svoje premoženje, a nikdar ni izjavila, da je to premoženje
njena fiskalna last. Delovanje verskih skladov sta potrdila
konkordata iz let 1855 in 1933.
Na Slovenskem je bil najpomembnejši Kranjski verski sklad, ki
je imel večino premoženja naloženega v denarju in le manjši del
v agrarni posesti. Tako je 2. julija 1895 Kranjski verski sklad od
Kranjske industrijske družbe kupil gozdove pri Bohinju in Jesenicah.
Pogajanja in nakup kot dobra naložba za Kranjski verski sklad
so natančno opisani v dokumentih poljedelskega ministrstva na
Dunaju »Vortrag« iz leta 1895. Omenjeni nakup blejskih gozdov s
strani Kranjskega verskega sklada je s svojim podpisom odobril
cesar Franc Jožef I. 19. julija 1895.
Po koncu prve svetovne vojne oziroma po nastanku Kraljevine
SHS je na območju skoraj vse Slovenije veljal avstrijski pravni red, razen
zakonov, ki so bili sprejeti od leta 1920 naprej. Takratna jugoslovanska
oblast si je lastila enake pravice, kot jih je imel cesar v nekdanji
avstro-ogrski državi, vendar ni izpolnjevala svojih obveznosti do Cerkve.
Država oziroma ministrstvo za vere je na podlagi začasnega odloka
postalo najvišja upravna oblast v cerkvenopolitičnih zadevah.
Z izvedbo agrarne reforme med obema vojnama, ki se je začela
z manifestom regenta Aleksandra Karađorđeviča 6. januarja 1919,
pa vse do sprejetja Zakona o likvidaciji agrarne reforme junija 1931
ni prišlo do razlastitve cerkvenega zemljišča v Sloveniji.
Med obema vojnama je ostalo nerešeno oziroma odprto vprašanje
uprave verskih skladov in njihove namembnosti. Dohodki Kranjskega
verskega sklada so se od nastanka nove jugoslovanske države
pa do leta 1939 izkazovali med dohodki Ministrstva za šume in rude.
Po drugi svetovni vojni je takratna oblast omenjeno premoženje
takratnega Kranjskega verskega sklada nacionalizirala. Takšno
stanje je ostalo vse do leta 1991, ko je bil v Slovenskem parlamentu
sprejet zakon o denacionalizaciji, ki je bil osnova za vračanje po
drugi svetovni vojni odvzetega premoženja nekdanjim lastnikom.
Pri vračanju cerkvenega premoženja se je najbolj zapletalo pri vračilu
gozdnih posestev, ki so bila prej v lasti Cerkve oziroma Kranjskega
verskega sklada.
References
1. Viri
Pravni viri:
Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča, Nova revija, Ljubljana 1992–.
Službene novine SHS.
Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich.
Časniki:
Bogo Grafenauer, Polemika z ustavnim sodiščem. Mladina, 1997, št. 23, str. 24–25.
France Kresal, Gozdna veleposest ob likvidaciji agrarne reforme 1933 in problem socialne varnosti
njenih nameščencev. Zgodovinski časopis, 1997, št. 51, str. 205–218.
Vlasta Felc, Različna razmišljanja in dvomi o upravičenosti vračanja gozdov. Delo, 1997, št. 5, str. 15.
Veso Stojanov, Vračanje premoženja Cerkvi je vprašljivo. Delo, 1992, št. 5, str. 14.
Jani Alič, Ponudiš prst, radi bi roko?. Dnevnik, 1993, št. 23, str. 10.
Janez Šmidovnik, Bo Cerkvi uspelo še enkrat prodati to, kar je že prodala?. Delo, 1998, št. 14, str. 11.
2. Literatura
BLAZNIK, Pavle, ur. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I.
zvezek, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1980.
Enciklopedija Slovenije, knj. 1–16, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987–2002.
GRANDA, Stane. Mala zgodovina Slovenije, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2008.
KROŠL, Anton. Zemljiška odveza na bivšem Kranjskem, Samozaložba, Ljubljana 1941.
MAČEK, Jože. Kranjski verski sklad, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2006.
MAČEK, Jože. O cerkvenem premoženju v preteklosti in o denacionalizaciji, Mohorjev koledar 2002,
Mohorjeva družba, Celje 2001.
RYBAŘ, Miloš. Nacistični ukrepi zoper duhovščino lavantinske škofije, v: Zbornik ob 750-letnici Mariborske
škofije, Mariborski škofijski ordinariat, Maribor 1978.
State and Church, Selected historical and legal issues. International Conference, June 21 and 22, 2001,
Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti, Ljubljana 2002.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors are confirming that they are the authors of the submitting article, which will be published (print and online) in journal Dignitas by Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije. Author’s name will be evident in the article in journal. All decisions regarding layout and distribution of the work are in hands of the publisher.
- Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a
Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International (CC BY-NC-ND 4.0)
that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal. - Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work.
