Kam je šel novi razred?

  • Igor Grdina

Izvleček

Novi razred po razsulu komunizma vzhodno od Zahoda potemtakem

ni nikamor niti poskusil oditi, ampak je bolj ali manj

spretno – v Sloveniji pa naravnost virtuozno – izvršil psevdomorfozo.

Sebe je začel promovirati kot elito. Pri tem mu je uspelo preslepiti

celo dobršno število raziskovalcev sodobne stvarnosti, ki

so se preveč površno (ne)poglabljali v zgodovino – ta je prej kot

karkoli drugega zakladnica vzporednic (te sicer nikoli niso popolne,

zmerom pa so pomenljive) –, da bi se lahko ovedli, kako komunizem

ni pomenil zgolj okupacije položajev v javnem življenju

z »našimi ljudmi«, ampak predvsem težnjo po popolni spremembi

smisla delovanja države in poskus preustroja same človekove narave.

Svoboda, ki je v demokratični državi prva med vsemi skrbmi,

je v neodvisni Sloveniji postala žrtev avtonomije posameznih delov

medsebojno povezanega novega razreda. Povedano na konkretnem

primeru: pri nas se že dvajset let posluša geslo Zgodovino

zgodovinarjem. Lepo zveni – ampak tudi skrajno pokvarjeno. Je

enako perverzno kot npr. maksimi Bogastvo bogatašem ali Revščino

revežem. Kajti pripadniki novega razreda izberejo zgodovinarje,

ki so lahko imenovani na vodilne položaje v institucijah stroke, in

tiste, katerih projekti se financirajo. Brez deliričnega titoljubja, priseganja

na internacionalizem in laganja o pravi naravi komunizma

se v naši historiografiji ne pride nikamor. Ideološki temelji novega

razreda so potemtakem postali kriterij v avtonomni stroki.

References

-
Objavljeno
2018-12-23