Pravica športnika do nastopa na olimpijskih igrah

  • Nika Javornik

Izvleček

Imeti možnost biti izbran in zastopati barve nacionalne države

na olimpijskih igrah je tako rekoč najboljši gol, ki ga lahko športniki

zadenejo v svoji karieri. Vendar za dosego takšnega »gola«

stoji ogromno let predanih treningov in močne volje. Športniki,

ki se jim je uspelo kvalificirati za nastop na OI, lahko upravičeno

mislijo, da so med najboljšimi na svetu. Postali bodo olimpijci,

čeprav tudi brez kolajne. Pogosto pa se zgodi, da nekateri najuspešnejši

športniki zaradi različnih razlogov ne izživijo svojih sanj.

Razlogi za neudeležbo na OI so lahko: poškodbe, spodrsljaji na

nacionalnih kvalifikacijskih tekmah, dopinške sankcije, sprememba

državljanstva itn. V porastu pa so primeri nasprotnih interesov,

ko športniki izpolnjujejo pogoje in kriterije za nastop na OI, a so

prezrti s strani NOK ali MŠZ iz drugačnih razlogov in tako niso

na seznamu prijavljenih za nastop na OI. Gre za sporne odločitve

športnih organizacij, ki športnikom onemogočijo nastop na športnih

tekmovanjih. Na tem mestu se nam postavi vprašanje pristojnosti

športnih organizacij za sestavo nacionalnih športnih ekip, ki

predstavljajo države na velikih športnih tekmovanjih, kot so OI.

References

Viri in literatura
Monografske publikacije
Mestre Alexandre Miguel, The Law of the Olympic games, T.M.C. Asser Press, Haag 2009.
Šugman Rajko, Bednarik Jakob, Kolarič Borut; Športni menedžment, Univerza v Ljubljani, Fakulteta
za šport, Ljubljana 2002.
Zakonski in mednarodni akti
Olympic Charter, International Olympic Committee, Lausanne – Switzerland, February 2010.
Pogoji, pravila in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, OKS –
ZŠZ, Odbor za vrhunski šport, Ljubljana 2010.
Policy and general selection criteria for the olympic games, London 2012, South African Sports Confederation
and Olympic Committee.
Pravilnik o pravicah in dolžnostih tekmovalcev alpskih reprezentantov, SZS 2006, dopolnjen na seji
dne 12. 4. 2010.
Zakon o športu (ZSpo), Uradni list RS, št. 15-589/2003.
Članki, objavljeni v publikacijah
Bergant-Rakočević Vesna, Športno pravo: Pravica do nastopa na olimpijskih igrah?, Pravna praksa, GV
Založba, Ljubljana 2002, št. 6, str. 12.
Engelbrecht Georg, The Individual Right to Participate in the Olympic Games, The International
Sports Law Journal 2004, št. 1-2.
Flander Benjamin, Pravica do nastopa na OI?, Pravna praksa, GV Založba, Ljubljana 2002, št. 8, str.
42.
Jagodic Tone, Omejitev pravic športnikov v času nastopanja na olimpijskih igrah, Pravna praksa, GV
Založba, Ljubljana 2008, št. 17, str. 13.
Spletni viri
Harris Paul, Case Law of the EJC: Deliège and Lehtonen, London 2000. Dostopno: http://www.monckton.
com/docs/library/Deliege%20and%20Lehtonen.pdf (zadnjič obiskano 15. 2. 2012).
Sodna praksa
Case of Deliège v Ligue francophone de judo (ECJ, C-51/96 in C-191/97).
Neobjavljena dela
Javornik Nika, Mednarodni in nacionalni vidik pravice športnika do nastopa na olimpijskih igrah,
magistrsko delo, 2011.
Kocijančič Janez, Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski uniji, doktorska disertacija,
Ljubljana 2009.
Objavljeno
2018-12-23