Ustavnopravna narava človekovih pravic

  • Rok Lampe

Izvleček

Namen članka je analizirati ustavnopravno naravo človekovih

pravic, zlasti preko dognanj moderne pravne dogmatike in najnovejše

pravne prakse, predvsem Evropskega sodišča za človekove

pravice ter Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Avtor izhaja iz

načela univerzalnosti človekovih pravic, to pa iz odločbe ICJ v zadevi

Barcelona Traction, ter pravnem efektu erga omnes. Nadaljuje

s problematiko efekta človekovih pravic v njihovem horitzontalnem

(unmittelbare Drittwirkung) in vertikalnem efektu (mittelbare

Drittwirkung). Pri tem izpostavlja specifike Evropskega sodišča

za človekove pravice in dognanja, neposredno povezana z neposrednim

efektom človekovih pravic – pozitivno obveznost države.

Avtor se s fenomenom pravnega efekta v nadaljevanju ukvarja tudi

s specifikami ustavnega prava, predvsem z neposredno aplikabilnostjo

ustavnih pravic v slovenskem pravu. Drugo težišče prvega

dela članka je na suspenzu človekovih pravic na podlagi EKČP in

Ustave RS. Drug del članka pa je osredotočen na funkcije ustavnih

pravic v ustavnem redu RS. Pri tem avtor izpostavlja sledeče:

zaščitniško funkcijo, storilno ter obrambno funkcijo ustavnih pravic.

Slednjo (nem. Abwehrfunktion) razumemo po modernih dosežkih

primerjalnopravne prakse kot zahtevo državni oblasti, da

obrani uživanje ustavnih pravic posameznikov tudi v razmerju do

tretjih (torej tistih posameznikov, ki nimajo oblastvene vloge). V

tem okviru gre v bistvu za celo serijo ustavnopravno zajamčenih

pravic, ki pa se konkretizirajo v kazenskem, upravnem ali civilnem

pravu.

References

-
Objavljeno
2018-12-18