Viri za preučevanje nasilja in kršenja človekovih pravic revolucionarnih epresivnih organov v Ljubljani v letih 1941 in 1942

Izvleček

V članku avtor predstavi arhivske in druge vire, na osnovi kate-rih je preučeval nasilne dejavnosti revolucionarne strani med dru-go svetovno vojno na območju Ljubljane, točneje v letih 1941 in 1942, ko je bilo nasilje te strani na tem območju največje. Najpo-membnejši arhivski viri za omenjeno problematiko se večinoma nahajajo v Arhivu Republike Slovenije in zgodovinskem arhivu Ljubljana. Žrtve revolucionarnega nasilja med domačim slovenskim pre-bivalstvom v tem obdobju so bili večinoma neoboroženi civilisti, deloma tudi orožniki in uradniki. kraj napada teh žrtev, ki jih je povzročila VoS je bil bodisi na ljubljanskih ulicah, na njihovem domu ali delovnem mestu, partizanske enote pa so izvrševale ugrabitve ali odvedbe ljudi na njihovih domovih, potem pa so jih umorili bodisi v gozdovih in skritih grapah v okolici Ljubljane. Revolucionarno nasilje na obravnavanem območju je doseglo vrhunec poleti 1942, v mesecih junij, julij, avgust, čemur je botro-valo zlasti povečanje nasilja, ki so ga v povzročale partizanske eno-te v neposredni okolici Ljubljane, medtem ko je bilo nasilje VoS v mestu Ljubljana najhujše v obdobju od marca do junija 1942. Revolucionarna stran je v obdobju od julija 1941 do konca ok-tobra 1942 na območju Ljubljane izvedla fizične napade na preko 200 oseb, od tega je bilo kar okoli 170 smrtnih, okoli 30 oseb pa je bilo v teh napadih ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je bilo okoli 160 nevojaških oseb in nekaj čez 10 vojaških (nezanesljivih partizanov ter partizanskih dezerterjev, torej oboroženih pripadnikov revolucionarne strani). Približno četrtina žrtev je bila žensk.