https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas <p>Dignitas je interdisciplinarna slovenska revija, ki objavlja recenzirane znanstvene in strokovne prispevke v slovenskem in angleškem jeziku s področja humanistike in družboslovja. Njene temeljne usmeritve se vežejo širše na pravo človekovih pravic, na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, povezane sociološke, filozofske in zgodovinske študije, pravne komentarje, ključne dokumente, študije, mnenja in sklepe Evropske komisije za demokracijo (Beneške komisije), oz. na druge informacije o pomembnejših dogodkih s področja varovanja človekovih pravic v Sloveniji in mednarodnem okolju.</p> Fakulteta za slovenske in mednarodne študije sl-SI Dignitas 1408-9653 <p>Authors who publish with this journal agree to the following terms:</p> <ol start="1"> <li>Authors are confirming that they are the authors of the submitting article, which will be published (print and online) in journal <strong>Dignitas</strong> by Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije. Author’s name will be evident in the article in journal. All decisions regarding layout and distribution of the work are in hands of the publisher.</li> <li>Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.</li> <li>Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a&nbsp; <h2><span class="cc-license-title">Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International</span> <span class="cc-license-identifier"> (CC BY-NC-ND 4.0) </span></h2> that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.</li> <li>Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.</li> <li>Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work.</li> </ol> https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/485 <p>Namen tega članka je analiza pojavnosti izraza „človekove pravice“ (ČP) v sklepih Evropskega sveta (ES) v obdobju 1975–2025 in to pojavnost povezati z razvojem koncepta ČP v Evropi v tem obdobju. V ta namen bomo najprej opisali pojav ČP v političnem diskurzu v povojni Evropi. Sledil bo povzetek pojavljanja koncepta ČP v pogodbah EU in izbranih ključnih dokumentih EU, nato pa bomo to dopolnili s (precej dolgo) besedilno analizo sklepov Evropskega sveta v omenjenem obdobju. Nato bomo obravnavali povezave med pojavljanjem izraza ČP ter uvedbo in razvojem tega koncepta v povojni liberalni demokraciji v Evropi. V zadnjem delu bomo podali nekaj zaključkov o tem, ali je razvoj koncepta ČP v povojni Evropi pustil kakršen koli pečat na sklepih ES, tudi kot del širšega konteksta razvoja liberalne demokracije. Zaključili bomo z nekaj mislimi o tem, kako bi se ta vpliv lahko odražal v prihodnosti, z nekaj vzporednicami z uvedbo ČP v Evropi takoj po drugi svetovni vojni. Progresivni razvoj človekovih pravic v EU se – ob tem, da npr. socialna in zdravstvena politika ostajata v nacionalni pristojnosti – kaže v dokumentih, ki se nanašajo na tretje države, s čimer se navzven prikazuje vizija človekovih pravic, ki ni nujno oz. v celoti skupna državam članicam Unije.</p> Leon Marc ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 11 71 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/484 <p>-</p> Jernej Letnar Černič ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-19 2026-10-19 105 5 9 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/486 <p>Migracije predstavljajo enega osrednjih družbenih in<br>pravnih izzivov sodobne Evrope, saj pomembno vplivajo na<br>družinsko življenje, socialno kohezijo in blaginjo posameznikov.<br>Prispevek kritično obravnava vpliv migracij na družinsko<br>blaginjo v Sloveniji in drugih evropskih državah s poudarkom<br>na dostopu do stanovanja, zdravstvenega varstva,<br>zaposlovanja in družinskega združevanja. Raziskava temelji<br>na interdisciplinarnem in sistematičnem pristopu, ki vključuje<br>analizo znanstvene literature, poročil mednarodnih organizacij,<br>pravnih virov Evropske unije in Republike Slovenije<br>ter izbrane sodne prakse. Posebna pozornost je namenjena<br>razlikovanju med ekonomskimi migranti, prosilci za mednarodno<br>zaščito in osebami s priznano mednarodno zaščito,<br>saj njihov pravni status bistveno vpliva na obseg pravic in<br>možnosti vključevanja v družbo. Ugotovitve kažejo, da omejen<br>dostop do ustreznega stanovanja, zdravstvenega varstva<br>in zaposlitve pogosto povzroča ekonomsko negotovost, socialno<br>izključenost ter negativne posledice za duševno in<br>telesno zdravje migrantov in njihovih družin. Analiza nadalje<br>ugotavlja, da zapleteni in administrativno zahtevni postopki<br>družinskega združevanja lahko podaljšujejo družinsko ločenost in otežujejo uresničevanje pravice do družinskega<br>življenja. Čeprav slovenski pravni red zagotavlja določene<br>mehanizme zaščite in integracije migrantov, ostajajo številni<br>izzivi povezani z učinkovitim uresničevanjem teh pravic v<br>praksi. Prispevek zaključuje, da je za učinkovito varstvo družinske<br>blaginje migrantov potreben celovit pristop, ki združuje<br>spoštovanje človekovih pravic, socialno vključevanje ter<br>uravnoteženo migracijsko politiko.</p> Sara Ahlin Doljak ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 73 91 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/487 <p>Članek obravnava vprašanje posthumnega varstva zasebnosti<br>javnih osebnosti z vidika pravnih, etičnih in diplomatskih<br>dilem, ki nastajajo pri postavljanju spomenikov ter razkrivanju<br>osebnih podatkov po smrti posameznika. Osrednje<br>raziskovalno vprašanje se nanaša na to, ali in v kolikšni meri<br>pravica do zasebnosti učinkuje tudi po smrti ter kako se v<br>teh primerih uravnava z javnim interesom, pravico do obveščenosti<br>in pravico svojcev do pietete. Raziskava temelji<br>na analizi primarnih pravnih virov, mednarodnih pogodb,<br>sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter<br>slovenske zakonodaje, dopolnjene s primerjalnopravno in<br>teoretično analizo akademskih virov.</p> <p>Posebna pozornost je namenjena primeru javnega spomina<br>na Janeza Drnovška, ki razkriva praktične dileme tehtanja<br>med javnim interesom, pravico svojcev do pietete in spoštovanjem<br>vrednot pokojnika. Analiza potrjuje pomen načela<br>sorazmernosti ter poudarja potrebo po vključevanju svojcev<br>pri oblikovanju javnega spomina. Prispevek ugotavlja,<br>da slovenska zakonodaja omogoča določeno varstvo pietete,<br>vendar ne vzpostavlja enotnega normativnega okvira za posthumno<br>varstvo zasebnosti javnih osebnosti, kar povzroča<br>pravno in etično negotovost.</p> <p>Članek predlaga jasnejšo normativno opredelitev postopkov<br>javnega spomina, krepitev dialoga med javnimi institucijami<br>in družbo ter razvoj etičnih smernic za obravnavo<br>zapuščine umrlih javnih osebnosti.</p> Blaž Pirnat ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 93 118 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/488 <p>Pomanjkanje energetske varnosti ima lahko hude posledice,<br>zlasti v najnevarnejši situaciji za človeško preživetje, in<br>sicer v oboroženem spopadu. V obdobjih oboroženih spopadov<br>se verjetnost težav z energetsko varnostjo poveča po pogostosti<br>in obsegu, kar vodi v znatne kršitve človekovih pravic<br>civilistov. Infrastruktura za proizvodnjo električne energije je<br>nedvomno življenjskega pomena in ima velik vojaški pomen,<br>zaradi česar je pogosta tarča uničenja pod predpostavko »vojaške<br>nujnosti«. Posledična prekinitev energetskih storitev<br>tako ogroža življenje in osnovne človeške potrebe najranljivejše<br>demografske skupine v vsakem oboroženem spopadu:<br>neoboroženega civilnega prebivalstva. Energetska varnost<br>je bistvena pravica za človekov razvoj v mirnem času in je<br>ključnega pomena za preživetje v času vojne. Članek preučuje<br>energetsko varnost kot ključno merilo človekovega razvoja<br>in rasti, zlasti v kontekstu rusko-ukrajinskega oboroženega<br>spopada, in sicer z analizo pomena energije pri izpolnjevanju<br>osnovnih človeških potreb. Članek si prizadeva pojasniti vse<br>širši vidik dostopa do energije kot človekove pravice in njegove posledice med oboroženim spopadom, preučevane z<br>vidika humanitarnega prava, prava človekovih pravic in državne<br>prakse. Poleg tega preučuje prihodnje izzive, poti naprej<br>in priporočila glede energetske varnosti med oboroženimi<br>spopadi kot pristop k sodelovanju.</p> Ashish Saraswat Naveen Chandra Sharma Prakash Sharma ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 119 145 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/489 <p>Članek obravnava slovensko znanstveno diasporo v Združenih<br>državah Amerike in Kanadi skozi prizmo znanstvene<br>diplomacije. Izhaja iz preprostega, vendar pogosto spregledanega<br>vprašanja, namreč kako lahko majhna država bolje<br>uporabi znanstvene in strokovne mreže, ki že obstajajo zunaj<br>njenih meja? Raziskava temelji na kvalitativni sekundarni<br>analizi novejših slovenskih raziskovalnih projektov o visoko<br>kvalificiranih migracijah, kroženju znanja, povratnih migracijah<br>in vključevanju diaspore. Osredotoča se na tri ključne<br>razsežnosti: spreminjajočo se strukturo slovenskih diaspornih<br>skupnosti v Severni Ameriki, njihov položaj v raziskovalnih,<br>tehnoloških in inovacijskih okoljih ter oblike sodelovanja,<br>ki diasporne strokovnjake povezujejo z institucijami v<br>Sloveniji. Ugotovitve kažejo, da slovenski strokovnjaki v Severni<br>Ameriki predstavljajo pomemben vir znanja, kontaktov<br>in institucionalnega dostopa. Kljub temu je ta potencial le<br>delno zajet v sistematično sodelovanje s Slovenijo. V članku<br>izpostavljamo, da slovenske znanstvene diaspore ne bi smeli<br>razumeti predvsem kot nabora potencialnih povratnikov.&nbsp;Trenutno deluje bolj kot neformalna infrastruktura znanstvene<br>diplomacije, ki temelji na zaupanju, individualni pobudi<br>in razpršenih transnacionalnih povezavah. Za Slovenijo zato<br>glavni politični in strateški izziv ni le, kako ljudi pritegniti<br>nazaj, temveč kako vzpostaviti stabilnejše mehanizme, preko<br>katerih lahko znanje, izkušnje in mreže diaspore podpirajo<br>mednarodno raziskovalno sodelovanje ter strateško pozicioniranje<br>slovenske znanosti.</p> Gorazd Justinek ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 147 178 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/490 <p>Ta članek preučuje, ali bi lahko umetna inteligenca (UI)<br>delovala v sodnem sistemu skozi problem označitve, ki odpira<br>vprašanje, kako družba posameznikom in subjektom<br>pripisuje določene vloge ter z njimi povezana pričakovanja.<br>Izhajajoč iz teorije institucionalnih dejstev Johna Searla članek<br>trdi, da je poimenovanje nekoga za sodnika kolektivno<br>dejanje, ki skupaj z določenimi konstitutivnimi pravili<br>ustvarja status, povezan s posebnimi pravicami, dolžnostmi<br>in simbolno avtoriteto. Članek primerja označitev človeških<br>sodnikov in umetne inteligence z analizo treh razsežnosti:<br>formalne, funkcionalne in ontološke. Medtem ko bi umetna<br>inteligenca lahko izpolnjevala formalne zahteve, zlasti<br>ob ustreznih spremembah obstoječe zakonodaje, ter tudi<br>funkcionalne zahteve zaradi svoje tehnične sofisticiranosti,<br>ne more izpolniti ontoloških pogojev sojenja, kot so samozavedanje,<br>vest in odgovornost. Te človeške lastnosti predstavljajo<br>temelj resničnega sojenja in jih ni mogoče reproducirati<br>z algoritmičnimi sistemi. Ovira, da bi umetna inteligenca<br>postala sodnik, zato ni zgolj postopkovne ali funkcionalne<br>narave, temveč ontološka. Kljub temu pa lahko umetna inteligenca<br>služi kot dragoceno sodno orodje, bodisi pri podpori<br>pravnim raziskavam, prepoznavanju vzorcev in predhodnih<br>ocenah, dokler njena vloga ostaja jasno ločena od<br>vloge sodnika.</p> Radoslav Pavlinsky ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 179 199 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/491 <p>Ešport je v zadnjem desetletju letih postal izjemno popularen,<br>kar je razvidno iz kazalnikov, kot je rast števila igralcev<br>in vedno večji višini denarnih nagrad na turnirjih. Ta razvoj<br>spremljajo pravne težave, predvsem pri pogodbenih razmerjih<br>med igralci in ešportnimi organizacijami. Namen prispevka<br>je analizirati ključne pravne izzive v ešportu. Raziskava<br>temelji na pregledu dveh pogodb s slovenskega ešportnega<br>trga ter intervjujem s profesionalnim igralcem. Posebna pozornost<br>je namenjena razmerjem v dveh priljubljenih igrah,<br>Valorant in Counter-Strike 2 (CS2). Ugotovitve kažejo, da so<br>pogodbe pogosto nejasne, pristranske in v škodo igralcev,<br>zlasti tistih, ki šele vstopajo v svet profesionalnega ešporta.<br>Razkrita so nesorazmerna razmerja med obveznostmi igralcev<br>in pravicami organizacij. Pogoste so določbe o pogojih za<br>prenehanje pogodbe, ki organizacijam omogočajo enostranske<br>spremembe statusa igralcev ter določajo stroge kazni za<br>zamude ali nepripravljenost na tekmovanja. Pri tem so igralci<br>pogosto prepuščeni sami sebi, saj so mladi, pravno nepodkovani<br>in finančno odvisni od prihodkov, ki izhajajo iz tovrstnih<br>pogodb. Posebna problematika je povezana z izplačili nagrad,<br>ki pogosto zamujajo ali se ne izplačajo v celoti. Organizacije<br>si pogosto pridržijo pravico do razporejanja nagrad po lastni<br>presoji, kar ustvarja negotovost pri igralcih. Nadalje je v članku izpostavljena pravna nepreglednost pravil iger Valorant<br>in CS2, saj so ta pogosto objavljena nenačrtovano in so odvisna<br>od založnikov iger, kar ogroža pravno varnost in predvidljivost.<br>Prispevek poudarja potrebo po ureditvi področja<br>ešporta, saj trenutna praksa pogodbenih razmerij spominja na<br>obdobje pred regulacijo klasičnih športov. Predlagane rešitve<br>vključujejo vzpostavitev neodvisnih sindikatov igralcev, standardizacijo<br>pogodbenih določil in večjo vlogo pravnih svetovalcev.<br>Poleg tega bi se morale organizacije zavezati k večji<br>transparentnosti in spoštovanju temeljnih načel obligacijskega<br>in delovnega prava. Sistematična pravna ureditev ešporta<br>bi lahko preprečila izkoriščanje igralcev ter prispevala k večji<br>profesionalizaciji panoge.</p> Žan Marinkovič ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 201 220 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/492 <p>Sodobni nacionalno-varnostni sistem v Republiki Sloveniji<br>se sooča s kompleksnimi izzivi, ki presegajo institucije<br>javne varnosti. Veljavni pravni akti formalno sicer predvidevajo<br>vključevanje civilne družbe v preventivne dejavnosti,<br>vendar je ta ureditev ohlapna, kar ustvarja tveganje za pravno<br>nedorečenost ali politično zlorabo iniciativ. Nujna je natančnejša<br>pravna ureditev državljanskega samovarovanja, ki<br>pa ne sme temeljiti na splošnem oboroževanju prebivalstva,<br>temveč na organiziranem sodelovanju med civilno družbo<br>in policijo. Spremembe v globalnem okolju, kot so vojna v<br>Ukrajini, migracijski pritiski in eskalacija na Bližnjem vzhodu,<br>močno vplivajo na percepcijo varnosti v Sloveniji, kar<br>se odraža v drastičnem porastu uvoza obrambnih sredstev<br>ter večjem zanimanju za pridobitev orožja. Politični pozivi<br>k samooboroževanju in spremembe Zakona o orožju iz leta<br>2021 so povzročili skokovit porast vlog za nabavo orožja iz<br>varnostnih razlogov. Avtorji opozarjajo, da neorganizirano<br>oboroževanje ne povečuje varnosti, temveč ogroža javni red,<br>pri čemer sodna praksa na srečo ohranja restriktivno presojo.<br>Avtorji predlagajo nov, tripartitni model svetov za javno<br>varnost, ki bi institucionalno kanaliziral civilni potencial, viden<br>že v gasilstvu in civilni zaščiti. Na lokalni ravni bi Območni sosvet povezoval policijo, občine in lokalna društva<br>(lovska, strelska, veteranska), ki predstavljajo neizkoriščen<br>preventivni vir. Pokrajinski svet bi na regijski ravni opredelil<br>državljansko zaščito kot usposobljeno in nadzorovano strukturo<br>pod vodstvom strokovnjakov, v katero bi se vključevali<br>na primer upokojeni policisti. Na vrhu piramide bi Republiški<br>svet povezoval regije z Generalno policijsko upravo in<br>Svetom za nacionalno varnost. Državljansko samovarovanje<br>je treba preoblikovati v voden podsistem notranje varnosti.<br>Z uveljavitvijo predlaganega modela bi država namesto širjenja<br>panike ponudila varen okvir, učinkovito izkoristila družbene<br>vire, razbremenila kadrovsko podhranjeno policijo ter<br>državljanom povrnila občutek varnosti in družbene kohezije<br>v luči sodobnih geopolitičnih tveganj.</p> Tomaž Čas Nika Majcen Žiga Božjak ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 221 263 https://revije.nova-uni.si/index.php/dignitas/article/view/494 <p>-</p> Jernej Letnar Černič ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2026-10-20 2026-10-20 105 269 271