Državljansko samovarovanje v Republiki Sloveniji
Izvleček
Sodobni nacionalno-varnostni sistem v Republiki Sloveniji
se sooča s kompleksnimi izzivi, ki presegajo institucije
javne varnosti. Veljavni pravni akti formalno sicer predvidevajo
vključevanje civilne družbe v preventivne dejavnosti,
vendar je ta ureditev ohlapna, kar ustvarja tveganje za pravno
nedorečenost ali politično zlorabo iniciativ. Nujna je natančnejša
pravna ureditev državljanskega samovarovanja, ki
pa ne sme temeljiti na splošnem oboroževanju prebivalstva,
temveč na organiziranem sodelovanju med civilno družbo
in policijo. Spremembe v globalnem okolju, kot so vojna v
Ukrajini, migracijski pritiski in eskalacija na Bližnjem vzhodu,
močno vplivajo na percepcijo varnosti v Sloveniji, kar
se odraža v drastičnem porastu uvoza obrambnih sredstev
ter večjem zanimanju za pridobitev orožja. Politični pozivi
k samooboroževanju in spremembe Zakona o orožju iz leta
2021 so povzročili skokovit porast vlog za nabavo orožja iz
varnostnih razlogov. Avtorji opozarjajo, da neorganizirano
oboroževanje ne povečuje varnosti, temveč ogroža javni red,
pri čemer sodna praksa na srečo ohranja restriktivno presojo.
Avtorji predlagajo nov, tripartitni model svetov za javno
varnost, ki bi institucionalno kanaliziral civilni potencial, viden
že v gasilstvu in civilni zaščiti. Na lokalni ravni bi Območni sosvet povezoval policijo, občine in lokalna društva
(lovska, strelska, veteranska), ki predstavljajo neizkoriščen
preventivni vir. Pokrajinski svet bi na regijski ravni opredelil
državljansko zaščito kot usposobljeno in nadzorovano strukturo
pod vodstvom strokovnjakov, v katero bi se vključevali
na primer upokojeni policisti. Na vrhu piramide bi Republiški
svet povezoval regije z Generalno policijsko upravo in
Svetom za nacionalno varnost. Državljansko samovarovanje
je treba preoblikovati v voden podsistem notranje varnosti.
Z uveljavitvijo predlaganega modela bi država namesto širjenja
panike ponudila varen okvir, učinkovito izkoristila družbene
vire, razbremenila kadrovsko podhranjeno policijo ter
državljanom povrnila občutek varnosti in družbene kohezije
v luči sodobnih geopolitičnih tveganj.
References
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors are confirming that they are the authors of the submitting article, which will be published (print and online) in journal Dignitas by Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije. Author’s name will be evident in the article in journal. All decisions regarding layout and distribution of the work are in hands of the publisher.
- Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a
Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International (CC BY-NC-ND 4.0)
that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal. - Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work.
