Posthumno varstvo zasebnosti javnih osebnosti: pravni, etični in diplomatski vidiki javnega spomina

  • Blaž Pirnat

Izvleček

Članek obravnava vprašanje posthumnega varstva zasebnosti
javnih osebnosti z vidika pravnih, etičnih in diplomatskih
dilem, ki nastajajo pri postavljanju spomenikov ter razkrivanju
osebnih podatkov po smrti posameznika. Osrednje
raziskovalno vprašanje se nanaša na to, ali in v kolikšni meri
pravica do zasebnosti učinkuje tudi po smrti ter kako se v
teh primerih uravnava z javnim interesom, pravico do obveščenosti
in pravico svojcev do pietete. Raziskava temelji
na analizi primarnih pravnih virov, mednarodnih pogodb,
sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter
slovenske zakonodaje, dopolnjene s primerjalnopravno in
teoretično analizo akademskih virov.

Posebna pozornost je namenjena primeru javnega spomina
na Janeza Drnovška, ki razkriva praktične dileme tehtanja
med javnim interesom, pravico svojcev do pietete in spoštovanjem
vrednot pokojnika. Analiza potrjuje pomen načela
sorazmernosti ter poudarja potrebo po vključevanju svojcev
pri oblikovanju javnega spomina. Prispevek ugotavlja,
da slovenska zakonodaja omogoča določeno varstvo pietete,
vendar ne vzpostavlja enotnega normativnega okvira za posthumno
varstvo zasebnosti javnih osebnosti, kar povzroča
pravno in etično negotovost.

Članek predlaga jasnejšo normativno opredelitev postopkov
javnega spomina, krepitev dialoga med javnimi institucijami
in družbo ter razvoj etičnih smernic za obravnavo
zapuščine umrlih javnih osebnosti.

References

-
Objavljeno
2026-10-20