Razvojna specializacija slovenskih razvojnih regij kot realen cilj ali le kot koristna razvojna usmeritev? Pogled z vidika kadrov

  • Robert Drobnič

Izvleček

Proces načrtovanja razvoja v regijah je večplasten in zato kom-pleksen. Prepričljivega odgovora na vprašanje, kateri je optimalni model načrtovanja razvoja v regijah, ni moč definirati, še posebej ne v pogojih brez druge ravni lokalne samouprave, kot je to pri-mer v Sloveniji. Ker živimo v dinamični družbi, polni sprememb, ki jih generirata trg in tudi znanje kot osrednje gibalo razvoja v 21. stoletju, se naša pozornost vse bolj usmerja k razmišljanju o pro-cesih načrtovanja razvoja v regijah z vidika kadrov. V prispevku predstavimo kompleksnost načrtovanja razvoja v regijah nasploh, pa tudi s poudarkom z vidika kadrov, na razlikovanje vplivov dejav-nikov rasti. Hkrati nakazujemo na potrebo po nadaljnjem iskanju možnosti za uveljavitev razvojnih modelov »od spodaj navzgor« ter navajamo nekatere primere iz prakse na primeru Slovenije. V tem okviru ponudimo v razmislek smiselnost nadaljnjega razvoja razvojnih regij v Sloveniji z osredotočenjem na regijsko razvojno specializacijo in na večji izkoristek endogenih regijskih primer-jalnih prednosti, predvsem kadrov in njihovega znanja v regijah. Pri tem povežemo območno razvojno paradigmo (»placed based policy«) z modelom učečih se regij ter se hkrati spogledujemo s te-orijami institucionalne ekonomije ter pokažemo na nekatere ne-doslednosti pri ukrepih spodbujanja podjetništva. V prispevek na primeru Slovenije najprej dokazujemo, v Sloveniji že imamo vzpo-stavljene osnovne mehanizme več nivojskega sistema upravljanja, ki pa se jih ne zavedamo dovolj. In drugič, dokazujemo, da so le ti dobra podlaga za načrtovanje in izvajanje politike regionalnega razvoja, tudi v odsotnosti druge ravni lokalne samouprave, torej pokrajin. V prispevku poudarjamo, da smer regionalnega razvoja v Sloveniji lahko pomembno določijo regijska telesa, predvsem regijski razvojni sveti in razvojni sveti, ki lahko bistveno bolje kot država, prepoznajo primerjalne prednosti in regijsko razvojno specializacijo ter jo tudi pomagajo udejanjati, pod pogojem usposobljenih kadrov iz gospodarskih subjektov in z izvajalci lokalnih nalog širšega pomena ter izvajalci splošnih razvojnih nalog države v regijah.

References

Knjige (monografije, učbeniki)
Acemoglu, D. and Robinson, J. Why nations fail. The origins of power, prosperity and poverty. Profile
books ltd, London, 2012.
Florida, R., Mellander, C. and Stolarick K. Inside the black box of regional development-human capital,
the creative class and tolerance. Journal of Economic Geography, 2007.
URL=«http://www.creativeclass.com/rfcgdb/articles/Inside_the_Black_Box_of_Regional_Development.
pdf«. 10.12.2016.
Kovačič, A. Globalna konkurenčnost Slovenije v času njenega vključevanja v Evropsko Unijo. Ekonomska
fakulteta, Ljubljana, 2004.
Kumar, A. Mednarodna ekonomika. Ekonomska fakulteta, 3. natis, Ljubljana, 2007.
Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, OP RR.
URL=«http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/KO HEZIJA/Programski_dokumenti/
OP_Krepitve_regionalnih_razvojnih_potencialov_POTRJENO_27_08_07.pdf«. 27.4.2016.
Osnutek Strategije pametne specializacije Republike Slovenije. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko
kohezijsko politiko, z dne 1.7.2014, Ljubljana, 2014.
Mesec, S. Ekonomsko – geografske metode vrednotenja učinkovitosti strukturnih skladov v Sloveniji.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, Koper, 2011.
Regionalni razvojni program razvojne regije JV Slovenija za odbdobje 2007-2013. URL=«http://www.
rc-nm.si/docs/ RRP%202007-2013.pdf«. 27.4.2016.
Regionalni razvojni program Pomurske razvojne regije za obdobje 2014-2020, 2015.
Url=»http://www.rcms.si/RRP%202014-2020_1.0_maj%2015%20FINAL.pdf«. 27.4.2016.
Schläger-Zirlik, P. Der Anzatz der Lerdenden Region in der Stadt – und Regionalentwicklung – dargestellt
am Beispel der Übertragung des Stadmarketinggedankens auf ausgewälte Städte in Transformationsländern.
Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 220, Bayereuth, 2003.
Smith, A. Bogastvo narodov. Studia humanitatis, Ljubljana, 2010.
Spaeth, L. Die neue Arhitektur Europas, Reflexionen in einer bedrothen Welt, Wien/Köln/Weimar:
Behlau, 1991.
Strategija razvoja Slovenije 2030. Vlada Republike Slovenije, 7. 12. 2017.
Strategija regionalnega razvoja Slovenije. Vlada Republike Slovenije, 26.7.2001, Ljubljana, 2001.
Sušjan, A. Uvod v zgodovino ekonomske misli. Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2006.
Territorial Reviews. Slovenia 2011. Organisation for Economic Co-operation and Development, Paris,
2012.
Trpin, G. Področja javne uprave in pravnih oseb javnega prava. GV Založba, Ljubljana, 2013.
Vrednotenje ukrepov za spodbujanje raziskovalno razvojnih aktivnosti v aktivnosti v gospodarstvu
in institucijah znanja. URL=«http://www.eurydice.si/index.php/prispevki-eurydice/6301-konnoporoilo-
vrednotenja-ukrepov-za-spodbujanje-raziskovalno-razvojnih-aktivnosti-v-gospodarstvu-ininstitucijah-
znanja-». 16.4.2016.
Wintjes, R. and Hollanders, H. Innovation pathways and policy challenges at the regional level: smart
specialisation. Maastricht Economic and social Research institute on Innovation and Technology
(UNUMERIT), Maastricht, 2011.
Članki in revije
Crisan L. I., Crisan G. Multilevel governance as a political model and its Influence at the level of European
Union. Bulletin UASVM, Horticulture 65(2)/2008, str. 94 – 99.
Florida, R. Towards the learning region. 1995, Futures 27, str. 527-536.
Fromhold-Eisebith, M. Die Wissensregion als Chance der Neukonzeption eines zukunftsfähigen Leitbilds
der Regionalentwicklung. Raumforschung und Raumordnung – Springer. 2009, let. 67, št.
3, str. 215-227.
Marhl M., Rebolj D. in Kraljić M. Univerze v procesu regionalnega povezovanja in globalizacije visokošolskega
prostora. V: Klemen Miklavčič (ur.). Poti internacionalizacije: politike, trendi in strategije v
visokem šolstvu v Evropi in Sloveniji. Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja
in usposabljanja, Ljubljana, 2011, str. 119-140.
Mccann P. and Ortega-Argilés R. Smart specialization, regional growth and applications to European
Union Cohesion policy. Journal Regional Studies. 2015, let. 49, št. 8, str. 1291-1302.
URL=«http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/00343404.2013.799769?needAccess=true«.
10.12.2016.
Mrak, M. in Wostner, P. Koncept absorbcijske sposobnosti EU politik. V: Bogomir Ferfila (ur.). Ekonomski
vidiki javnega sektorja. Economic Aspects of the Public Sector. Fakulteta za družbene
vede, Ljubljana, 2007, str. 640-648.
Vodeb, D. in Rogina, D. Vrednotenje regionalnih razvojnih programov z vidika doseganja skladnosti
regionalnega razvoja in uresničevanja lizbonskih kriterijev. V: Janez Nared (ur.). Razvojni izzivi
Slovenije. ZRC, Ljubljana, 2009, str. 251-261.
Zakonodaja
Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji. Uradni list RS, št. 87/2009 in 82/2015.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Uradni list RS, št. 20/2011, 57/2012 in
46/2016.
Zakon o spremembi zakona o poslancih (Zpos-D). Uradni list RS, št. 39/2011.
Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna
in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti. Uradni list RS, št. 44/2007.
Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. Uradni list RS, št. 24/2011, 16/2013 in
78/2015.
Internetni viri
Regijska dimenzija inovacij. Raziskave in inovacije. Evropska komisija,
URL=«https://ec.europa.eu/research/regions/index.cfm?pg=smart_specialisation«. 18.4.2016.
Objavljeno
2019-06-23