Slovenska državnost: Prelomni dogodki in subjektivni pogledi

  • Dimitrij Rupel

Izvleček

Razprava Dimitrija Rupla »Slovenska državnost, prelomni tre-nutki in subjektivni pogledi« obravnava problem slovenske dr-žavotvornosti in z njo povezane prelomne dogodke v zgodovini slovensko-hrvaških in slovensko-srbskih odnosov, pri čemer se osredotoča na začetne dosežke pri reševanju jugoslovanske kri-ze (Brionska deklaracija, sestanek s Ćosićem in Haaška konfe-renca). Avtor na začetku opozori na nekatere metodološke izzi-ve pri obravnavanju novejše zgodovine oz. bolj ali manj aktualne problematike mednarodnih odnosov: po eni strani so pričevanja udeležencev dragocena, po drugi strani jim je mogoče očitati pri-stranost. Pri odločitvi v prid »subjektivnim pogledom« se avtor sklicuje na nesporne avtoritete, kot so M. Albright, P. Jambrek, H. kissinger in J. Pučnik, in na sodno prakso, ki zavrača »sekundarne« vire oz. t.i. »hearsay«. Da bi bolje razumeli odnose med južnoslo-vanskimi narodi, so potrebna tudi terminološka pojasnila v zvezi s pojmi ljudstvo, narod, nacija in država. Avtor ilustrira omahovanje slovenske politike glede državnosti s predstavitvijo štirih »prvih slovenskih vlad«. Državnost oz. državotvornost sta po avtorjevem mnenju tesno povezani s sprejemanjem oz. zavračanjem vestfal-ske ureditve. Sledi premišljevanje o prelomnih dogodkih od pad-ca Berlinskega zidu do krize in razpada Sovjetske zveze, predvsem pa o kulturi zanikanja in zagovarjanja kontinuitete postkomuni-stičnih sistemov. Ruplova razprava se na koncu posveča prvotnim prizadevanjem mednarodne skupnosti (1991), da bi ohranila Ju-goslavijo, prvič pa je objavljen dokument o beograjskem sestanku slovenskih predstavnikov s srbskim voditeljem Dobrico Ćosićem 14. avgusta 1991.

References

-
Objavljeno
2019-06-20