Svoboda umetniškega izražanja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice
Izvleček
Evropsko pravo ne pozna enotnega pojmovanja umetnosti, ampak umetnost pojmuje kot vrsto izražanja, ki se ukvarja z estet-skimi in ustvarjalnimi vzgibi. Izdelek in dejavnost, ki sta ustvarjena ali predstavljena z umetniškim namenom, bosta deležna zaščite svobode umetniškega ustvarjanja. Svoboda umetniškega ustvar-janja je posebna oblika svobode izražanja in temelji na izmenja-vi sporočil in idej vseh vrst, zato je v demokratični družbi njena zaščita bistvenega pomena. v Evropi je varstvo človekovih pravic pod okriljem Sveta Evrope. Pravno podlago predstavljajo Evrop-ska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njeni dodatni protokoli. zaradi različnih kulturnih, zgodovin-skih in filozofskih razlik med državami članicami Sveta Evrope je Evropsko sodišče za človekove pravice dolžno upoštevati njihovo samostojnost, suverenost in pristojnost. z uporabo polja proste presoje lovi ravnovesje med nacionalnim pravom človekovih pra-vic in enotnim pravom, ki ga predpisuje Konvencija. znotraj polja proste presoje lahko države podpisnice Konvencije same izberejo ustrezne ukrepe, vendar polje proste presoje ne dovoljuje nenad-zorovane diskrecije pri odločanju.
References
B. Demarsin in drugi. Art & law, Brugge: Die Keure; [Oxford; Portland]: Hart, 2008.
V. Einspieler in drugi, zbral in uredil R. Lampe, Medijsko pravo, Planet GV, Ljubljana, 2009.
R. Lampe, Pravo človekovih pravic: Sistem človekovih pravic v mednarodnem, evropskem in ustavnem
pravu, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2010.
F. Križaj. Osebne svoboščine in zasebnost v informacijski družbi, Gospodarski vestnik, Ljubljana,
1989.
L. Šturm (ur.). Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske
študije, Ljubljana, 2002.
L. Šturm (ur.). Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev – A, Fakulteta za podiplomske
državne in evropske študije, Kranj, 2011.
A. Teršek. Svoboda izražanja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenski ustavnosodni
praksi, Informacijski dokumentacijski centre Sveta Evrope pri NUK, Ljubljana, 2007.
ČLANKI, OBJAVLJENI V PUBLIKACIJAH
B. Merc. Svoboda umetniškega ustvarjanja. Pravosodni bilten, 2006, letn. 27, št. 1, str. 213–221.
T. Pavčnik. O mejah svobode umetniškega ustvarjanja. Pravna praksa – 2007, PP: pravna praksa:
časopis za pravna vprašanja, letn. 26, št. 19, priloga II–VII.
B. Tratar. Razkazovanje golega telesa v javnosti utegne biti zoper javni red. Pravnik, 1997, letn. 52, št.
4–5, str. 257–262.
L. Šturm. Značilnost in razvoj nemške ustavnosodne prakse na področju človekovih pravic. Javna
uprava, 1998, letn. 34, št. 2, str. 163–225.
ZAKONODAJA
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 33/1994.
Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 331/91-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004,
69/2004, 68/2006.
SODNA PRAKSA
Sodna praksa Ustavnega sodišča RS
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-124/95. Uradni list RS, št. 68/1995.
Odločba Ustavnega sodišča št. Up-406/05. Uradni list RS, št. 35/2007.
Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice
Alinak proti Turčiji, št. 40287/98, 29. marec 2005.
Handyside proti Združenemu kraljestvu, št. 5493/72, 7. december 1976.
I. A. proti Turčiji, št. 42571/98, 13. september 2005.
Karataş proti Turčiji [VS], št. 23168/94, 8. julij 1999.
Lingens proti Avstriji, št. 9815/82, 8. julij 1986.
Lindon, Otchakovsky-Laurens in July proti Franciji [VS], št. 21279/02 in 36448/02, 22. oktober 2007.
Müller in ostali proti Švici, št. 10737/84, 24. maj 1988.
Otto-Preminger-Institut proti Avstriji, št. 13470/87, 20. september 1994.
Sunday Times proti Združenemu kraljestvu, št. 6538/74, 26. april 1979.
Vereinigung Bildender Künstler proti Avstriji, št. 68354/01, 25. januar 2007.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors are confirming that they are the authors of the submitting article, which will be published (print and online) in journal Dignitas by Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije. Author’s name will be evident in the article in journal. All decisions regarding layout and distribution of the work are in hands of the publisher.
- Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a
Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International (CC BY-NC-ND 4.0)
that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal. - Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work.
