Razvoj evtanazijskega vprašanja v slovenski medicinski stroki po drugi svetovni vojni
Izvleček
Medicinska etika sodi v sklop bioetike, ki se ukvarja z vprašanji
dobrega in zla na mejnih področjih naravoslovja oziroma bioznanosti.
Če je za tradicionalno, tj. hipokratsko medicinsko etiko
torišče razprav koncept spoštovanja življenja od spočetja do
naravne smrti, pa je za t. i. sodobno (novo) etiko modus vivendi
koncept popolne avtonomije posameznika oziroma zasebnosti
(osebna avtonomija, svobodna odločitev o lastnem telesu), ki je
hierarhično nad prvim, ter poudarjanje dimenzije kakovosti življenja.
Opredelitev pojma evtanazija se izkaže za težavno, saj se
je skozi zgodovino njegov pomen spreminjal glede na kulturno
okolje, vero, ideologijo, položaj posameznika znotraj družbe in
navsezadnje medicinske prakse, ki so med seboj sovplivale na njegov
pomen. Če je evtanazija izvorno pomenila dobro smrt v smislu
neboleče in hitre naravne smrti, pa danes v razpravah o njej
mislimo predvsem na usmrtitev na zahtevo neozdravljivo bolnega
oziroma na pomoč pri samomoru takšnega bolnika. Tako razumljena
evtanazija v delitvi na podzvrsti sodi v sklop aktivne evtanazije.
Poleg nje poznamo tudi pasivno evtanazijo, kamor sodita
opustitev zdravljenja in nege ter terapija (analgetična) z dvojnim
učinkom. Oba sklopa evtanazije inkriminira slovensko kazensko
pravo v težji ali blažji obliki, čeprav se vsaj pasivna evtanazija v
medicini de facto uporablja že dalj časa in sodi v njeno doktrino.
Vprašanje vrednostne opredelitve do evtanazije oziroma njene legalizacije
v slovenski medicinski stroki ostaja v preučevanem obdobju
po drugi svetovni vojni do danes ujeto v okvire tradicionalne
hipokratske etike. Za avtorje prvega povojnega obdobja je kot
argument zoper legalizacijo tako pasivne kot aktivne evtanazije
značilna predvsem izkušnja medvojne zlorabe evtanazije s strani
nacističnih uničevalnih programov.
References
Brock, Daniel. Life and Death, Philosophical essays in biomedical ethics, Cambridge, 1993.
Beauchamp, Theodor. Principles of biomedical ethics. Oxford University Press, New York, 1994.
Cevc, Matija. Evtanazija in zdravnik. Zdravniški vestnik, 1995, let. 64, št. 3, str. 155–160.
Dolenc, Anton (ur.). Medicinska etika in deontologija. Tangram, Ljubljana, 1993.
Dolenc, Anton, Ermenc, Branko in Homan, Anton. Evtanazija v luči medicinske etike in deontologije
ali samomor in evtanazija. V: Dolenc, Anton (ur.). Samomor na Slovenskem, Medicinski razgledi,
Ljubljana, 1990, str. 157–165.
Eser, Albin. Sterbehilfe. Recht. V: Reuter, Peter. Lexikon der Medizin, Springer, Berlin, 2004, str. 1095.
Golsong, Hans in drugi, Internationaler Kommentar zur Europaeischen menschenrechtskonvention,
Koeln, 1995.
Harris, John. Vrednost življenja: Uvod v medicinsko etiko. Krtina, Ljubljana, 2002.
Juhant, Janez. Etika 1. Na poti k vzajemni človeškosti. Študentska založba, Ljubljana, 2009.
Kazenski zakonik Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 63/1994 in 70/1994.
Klampfer, Friderik. Etiški pojmovnik. Aristej, Maribor, 2003.
Klampfer, Friderik. Vrednost življenja, zlo smrti in napačnost ubijanja: Harrisova etika življenja in
smrti. V: Harris, John. Vrednost življenja: Uvod v medicinsko etiko, Krtina, Ljubljana, 2002, str.
325–366.
Kristan, Anton, Odprava plodu in »dobra smrt«: sporni pravici do nenaravnega konca življenja, Dignitas,
10/2001, str. 15–32.
Lampe, Rok, Pravica razpolaganja z lastnim telesom, Primerjalnopravna analiza s posebnim poudarkom
na 8. členu EKČP, Maribor, 1997, str. 1–12.
Lampe, Rok. Bioetika – izzivi in preučevanja te novejše discipline. V: Singer, Peter. Razmislimo znova
o življenju in smrti: Sesutje naše tradicionalne etike, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2004, str.
295–327.
Milčinski, Janez. Medicinska etika in deontologija. Univerzum, Ljubljana, 1982.
Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-60/03 (4. 12. 2003; Uradni list RS, št. 131/2003 in OdlUS XII, 93);
dosegljivo na http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/FD7834DB9B005297C125717200288CAA.
27. 10. 2011.
Planinšec, Vojko. Nekaj pravniških pogledov na »dobro smrt«. Zdravniški vestnik, 1995, let. 64, št. 3,
str. 172–173.
Polajnar-Pavčnik, Ada in Wedam-Lukić, Dragica (ur.). Pravo in medicina. Cankarjeva založba,
Pozaić, Valentin, Življenje vredno življenja. Evtanazija v luči medicinske etike, Ljubljana, 1987, str.
24–25.Ljubljana, 1998.
Ruddick, William. Medical ethics. V: Becker, Lawrence C. in Becker, Charlotte B. Encyclopedia of
ethics, Routledge, London, 2001, str. 253.
Splošna deklaracija o človekovih pravicah z dne 10. 12. 1948. Generalna skupščina Združenih narodov
(resolucija št. 217 A(III)).
Strahovnik, Vojko. Oris moralnega partikularizma. Analiza, 2003, št. 3, str. 33–55.
Šturm, Lovro (ur.). Komentar Ustave Republike Slovenije. FDŠ, Ljubljana, 2002.
Šinkovec, Janez in Tratar, Boštjan, Odškodninska, disciplinska, statusna in kazenska odgovornost
fizičnih in pravnih oseb, Ljubljana, 2004.
Teršek, Andraž, Godec, Marija, Kovač, Edvard, Bavcon, Ljubo in Bubnov-Škoberne, Anjuta, Milostna
smrt: Pravno in zdravniško sporne odločitve o končanju življenja, Okrogla miza o evtanaziji, Dignitas,
Revija za človekove pravice, 10/2001, str. 128-148.
Trontelj, Jože. O evtanaziji in drugih odločitvah ob koncu življenja. V: Polajnar-Pavčnik, Ada in Wedam-
Lukić, Dragica (ur.). Pravo in medicina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1998, str. 310–347.
Trstenjak, Anton, Človek končno in neskončno bitje: oznanjevalna antropologija, Celje, 1988.
University of Tsukuba, URL: http://www.biol.tsukuba.ac.jp. 1. 6. 2011.
Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33I/1991.
Zajc, Dane. Evtanazija na obzorju. Ampak, 2002, let. 3, št. 1, str. 3.
Zakon o pacientovih pravicah. Uradni list RS, št. 15/2008.
Zakon o zdravniški službi. Uradni list RS, št. 98/1999; Ur. l. RS, št. 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1,
63/2003. Odl. US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004. Odl. US: U-I-321/02-12, 47/2006,
72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010. Odl. US: U-I-270/08-10, 107/2010-ZPPKZ.
Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, št. 9/1992 in 26/1992.
This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors are confirming that they are the authors of the submitting article, which will be published (print and online) in journal Dignitas by Nova univerza, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije. Author’s name will be evident in the article in journal. All decisions regarding layout and distribution of the work are in hands of the publisher.
- Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a
Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International (CC BY-NC-ND 4.0)
that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal. - Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work.
